Sečoveljske soline so največje delujoče slovenske soline, ki se raztezajo na približno 650 ha povrÅ¡ine ob ustju reke Dragonje pri Sečovljah. Geografsko gledano so najsevernejÅ¡e soline v Sredozemskem morju. Nastale so v karolinÅ¡ki dobi, prvič so bile omenjene leta 804. V bližini so Å¡e Strunjanske soline, ki pa so mnogo manjÅ¡e.

Danes je gospodarska vloga solin podrejena naravovarstveni in kulturni: pridelana sol je poslastica za sladokusce; ohranjanje solinarskih navad podpira zavest o kulturni dediÅ¡čini; območje solin pa daje zavetje redkim ali posebnim rastlinskim in živalskim vrstam, hkrati je tudi za človeka spomin na nekoč bogato sredozemsko kulturno dediÅ¡čino in krajino, ki izginja.

Piranska občina je območje solin in polotoka Seče leta 1989 razglasila za krajinski park. To je območje habitatov redkih, ogroženih in značilnih rastlinskih in živalskih vrst, kjer je zaradi dolgotrajnega delovanja človeka nastal tipičen solinski ekosistem.