Narodna in univerzitetna knjižnica (kratica NUK) je največja slovenska knjižnica. Njeno glavno poslopje stoji v centru Ljubljane (TurjaÅ¡ka 1). Zaradi prostorske stiske pri hranjenju publikacij je leta 1987 stekel postopek za izgradnjo novega poslopja ob AÅ¡kerčevi cesti, imenovanega projekt UKL Univerzitetna knjižnica Ljubljana, ki pa se je zaradi pomanjkanja denarja zaustavil.

Knjižnica je bila zgrajena med leti 1936 in 1941, pred njo pa je na tem mestu stala poznorenesančna Auerspergova palača, ki jo je uničil potres leta 1895. Je največje Plečnikovo delo v Ljubljani, načrtovati ga je začel že leta 1927. Zgrajena je kot nepravilen pravokotnik s Å¡tirimi Å¡tirinadstropnimi trakti. Zunanjost je zgrajena iz opeke, ki jo dopolnjujejo neenakomerni in različno obdelani kamniti kvadri in izbočena okna. Skozi mogočen vhodni portal z bronastimi vratnicami se odpre pogled in dostop do reprezentančnega stopniÅ¡ča v prvo nadstropje. Tu je velika čitalnica (236 čitalniÅ¡kih sedežev), ki je visoka Å¡tiri nadstropja. Na vrhu glavnega stopniÅ¡ča je tudi kip Primoža Trubarja, pionirja pisane slovenske besede. V notranjosti stavbe je vrsta lepih arhitekturnih podrobnosti, delno iz podpeÅ¡kega marmorja, delno iz brona ali oplemenitenega lesa. Fasado ob Gosposki ulici krasi mogočen kip Mojzesa (delo kiparja Lojzeta Dolinarja, ki spominja na lik impresionista Riharda Jakopiča.

Kapacitete knjižnice so bile glede na povrÅ¡ino 8.410 m2 predvidene za 240.000 enot knjižničnega gradiva. Ob knjižnici (Vegova ulica) stojijo kipi prvih slovenskih univerzitetnih profesorjev: Ivan Prijatelj, France Kidrič, Fran RamovÅ¡ in Rajko Nahtigal.

V letih 1989 in 1999 je arhitekt Marko MuÅ¡ič obnovil zgradbo.