Triglav (2864 mnm) je najviÅ¡ji vrh Julijskih Alp in najviÅ¡ji vrh Slovenije. Mnenja o nastanku in pomenu imena gore so deljena. Eni menijo, da se ime tri-glav nanaÅ¡a na obliko gore, kot se jo vidi iz Bohinja. Drugi trdijo, da je gora poimenovana po staroslovanskem poganskem božanstvu Triglavu. Oblika gore ni izrazito trodelna, kakor jo lahko vidimo stilizirano na grbu. Od daleč lahko opazimo samo dvodelno zgradbo, kjer predstavlja drugi vrh Mali Triglav.

Triglav velja kot simbol slovenstva, nahaja se tudi na slovenskem grbu. Prvi, ki je Triglav opazil kot simbol slovenstva, je bil Jakob Aljaž. Prvič je priÅ¡el v Vrata leta 1883. Leta 1889 je priÅ¡el na Dovje za duhovnika in v tem času se je tudi povzpel na Triglav, ter se odločil, da bo ta vrh za vedno ostal slovenski. Za nekaj goldinarjev je vrh Triglava odkupil od dovÅ¡ke občine in se odločil, da bo na njem postavil majhen kovinski stolp, ki so ga odprli 7. avgusta 1895. Stolp in njegovo postavitev je sicer v celoti financiral sam Aljaž, kasneje pa ga je podaril Slovenskemu planinskemu druÅ¡tvu. Istega leta je dal izklesati in opremiti tudi Staničevo zavetiÅ¡če tik pod vrhom.

Prvi vzpon na Triglav se je 26. avgusta 1778 na pobudo Žige Zoisa posrečil Å¡tirim domačinom iz Bohinja: Luki KoroÅ¡cu, Matevžu Kosu, Å tefanu Rožiču in Lovrencu Willomitzerju. Prvi ženski vzpon pa je leta 1870 opravila dvajsetletna Rozalija Å kantar iz Srednje vasi, ki je bila kasneje oskrbnica v Vodnikovi koči. Njen oče Jože Å kantar - Å est (*1809 †1891) je bil poznan bohinjski gorski vodnik.